Pravljice Take z vrta so dobile sestrico! Pravkar je izšla nova zbirka pravljic Tiste iz gozda.
Picture 4Moja prva knjiga vas popelje na domači vrt,  druga knjiga pa vas, male in velike bralce vabi v gozd. Tako blizu je in tako poln življenja, da vas bo gotovo očaral. Njegovi prebivalci živijo svoje zgodbe, ki so včasih podobne našim, človeškim, včasih pa so čisto njihove in nam manj poznane.
Gozd predstavljajo tudi rastline: drevesa, grmi, gobe, cvetice, ki so v zgodbah bolj tihi spremljevalci, a se nam v knjigi predstavijo v vseh svojih barvah in lepoti na njenih veznih listih.

Kdo ve, morda vas bo prav moja knjiga zvabila v Tihi gozd, kjer vas že čakajo zajčka Melko in Oblak, lisjak Marin in lisica Meta, pa medved Peter in mala rjava veverica. Morda vam bo kakšno novico sporočila Modra sraka ali sraka Katika?

xxx
O, umetnica pa je bila mala veverica! Takoj je na drugi kamen narisala gobo, na tretjega veliko rožo in na naslednjega še večjo!
xxx
“Srake spet pospravljajo,” se je razburjala mama ščinkavka, ko so izpod neba pričele padati smeti v njeno gnezdo.
xxx
“Ošpice?” je začudeno vprašal zajec Oblak. “In rdeče pike, ali bodo izginile?”
xxx
Picture 6“Prvi otrok je že tu,” sta se veselila starša. In res se je iz prvega jajčka izvalil mladič. Bil je velik in krmežljav, a za očeta in mamo najlepši.
xxx
“V pravljicah, iz katerih smo ušli, ni bilo lepo. V njih za nas sploh ni bilo prostora. Jaz, naprimer, sem živel v pravljici o hladilniku. V pravljico sem zašel čisto slučajno!
xxx
“In kam hodite kakat? Kar po vsem gozdu, kjer vas prime? Ali v svojih domovih nimate stranišča?”

Živali so bile osuple. Seveda doma nimajo stranišča.Saj tudi niso ves čas doma!

xxx
“Ta je pa dobra,” je rekel lisjak Marin, ki ga je trk posadil na košati rep, toliko, da ga ni zlomil. “Pošten lisjak nima miru, četudi se umakne s poti, da bi v samoti malo razmišljal!” se je jezil.

xxx
“Grem po gobe! Če gre lahko Zvonko, zakaj ne bi mogel tudi jaz?” je ponosno razložil svoj načrt lisici Meti.
xxx
Oblak mu je pod nos pomolil premraženo tačko. “Saj nimaš ničesar,” se je zasmejal Melko, “Med potjo si svojo dragocenost izgubil.”